Starši smo VEDEŽEVALCI. 🧙‍♀️

Prav vidimo v prihodnost. Pa tud napovedat jo znamo.🤭

“Pazi, padel boš!” je pogosto slišan stavek iz ust starša, ki svojega otroka lovi po igrišču in okolici, še posebej pri prvih korakih.

  • Pa bo res padel?
  • Kaj bo, če/ko pade?

Saj nihče ne misli nič slabega oz. k večjemu mislimo dobro, ko otroka opozorimo na padec.😇 Ampak v resnici pa mu s podobnimi stavki/opozorili sporočamo, da ne sme pasti, da je to nezaželen dogodek in da naj nekaj ukrene, da do tega ne pride. 🤔

Pri Malem Gibku se že od rane mladosti 😁 učimo padanja…in ga tudi DOVOLIMO.

Kaaaj? Kako? Ma zakaj? 🤯

➡️Zato, da ima otrok:

1) IZKUŠNJO padca (šteje že to, da v prvih poskusih pasenja kravic malo “pade” z noskom ob podlago, ali pa da se pri kobacanju prevrne itd.),

2) zato, da se zna ULOVITI (prestrezne reakcije) in

3) da se po padcu zna tudi POBRATI.

➡️Kako?

Tako, da padec dovolimo in ga ne želimo preprečiti za vsako ceno (a.k.a. zavijamo otroka v vato) in da ob padcu držimo varen prostor, validiramo dogodek (“Padel si. Zagotovo te boli/si se ustrašil,…) in pomagamo pri pobiranju (se učimo ostati mirni in dati čas da otroka ne vzamemo na hitro iz situacije, ampak se SKUPAJ Z NJIM poberemo, vstanemo) in TOLAŽIMO (damo prostor za jok, kričanje, stokanje, ga objemamo,…) + nekaj ultimativnih trikov, ki jih dobite na vadbah ali individualnih obravnavah pri Malem Gibku. 😉🍀

Vse z namenom, da se bodo skozi življenje podajali samozavestno in da bodo padci + pobiranje sestavni del življenja.🩷

DOMAČA NALOGA📒:
Opazite kolikokrat otroku rečete podobno opozorilo in kolikokrat od tega se “napovedan” dogodek res zgodi.

S stiskom na like/♥️ spodaj mi sporočite koliko vas je tako dolg zapis sploh prebralo do konca😅 in vesela bom komentarjev, če so vam taki zapisi v pomoč in bi želeli prebrati še kakšnega. 🥰
Mogoče naslednjič napišem kaj več o tem kaj pa lahko rečemo namesto “Pazi, padel boš!” 💡